Gospa z morja

“Kot iz otroške slikanice naslikana skandinavska družina podeželskega letoviščnega mesteca. Oče z dvema pridnima odraslima hčerkama in mačeho Ellido, zasanjano in premišljujočo belo morsko deklico, ki svoje dneve preživlja ob morju.”

SNG Drama Ljubljana

Henrik Ibsen: Gospa z morja

Režija: Tin Grabnar

Avtorji priredbe: Tin Grabnar, Brina Klampfer, Urša Majcen
Prevajalec: Darko Čuden
Dramaturginja: Brina Klampfer
Skladateljica in oblikovalka zvoka: Mateja Starič
Scenografa: Dorian Šilec Petek, Sara Slivnik
Kostumografinja: Sara Smrajc Žnidarčič
Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner
Lektorica: Klasja Kovačič
Svetovalec za gib: Klemen Janežič
Asistentka dramaturginje: Urša Majcen
Izvajalca glasbe: Matjaž Krivec, Marko Brdnik

Nastopajo:
Bojan Emeršič – Doktor Wangel
Pia Zemljič – Ellida Wangel, njegova druga žena
Tina Vrbnjak – Boletta, starejša hči iz prvega zakona
Doroteja Nadrah – Hilda, mlajša hči iz prvega zakona
Rok Vihar – Arnholm, nadučitelj
Luka Bokšan – Lyngstrand
Klemen Janežič – Tujec

Kot iz otroške slikanice naslikana skandinavska družina podeželskega letoviščnega mesteca. Oče z dvema pridnima odraslima hčerkama in mačeho Ellido, zasanjano in premišljujočo belo morsko deklico, ki svoje dneve preživlja ob morju. Njihovo življenje gledamo skozi nevidne stene nevidne hiše, jih opazujemo prek nevidnih opravil z nevidnimi objekti in prizorišči. Vse dogajanje je namreč ustvarjeno z zelo povedno in ravno prav izdajajočo zvokovno pokrajino, ki nam jo omogoča veliko število zvočnikov, nameščenih po dvorani ljubljanske Drame. Čudovit bel okvir prizorišča polnijo mikrofoni in nekaj stolov, ki izjemno domiselno začrtujejo dogajanje ter smiselno dopolnjujejo zvočno pokrajino pred nami.

Pred seboj imamo zgodbo o Lepi Vidi. O gospodinji in ženi in moškem z morja. O poroki. O begu. O hrepenenju. Vse to s perspektive skandinavskih fjordov in družine: zdravnika, njegove mlade žene in dveh odraslih hčerk, ki ju obletavajo snubci. Odkrivamo, da so bili njihovi odnosi že v preteklosti prepleteni, pred našimi očmi pa se zapletajo še bolj. Z njimi se odkriva tudi pomembno vprašanje emancipacije ženskega dela zasedbe, ki je tudi glavno gonilo predstave. Po eni strani odrešujoč je konec, ki doseže trenutke Ellidine popolne svobode v odločitvi, da bo sama zase in sama od sebe, brez pomoči kateregakoli moškega našla v sebi odrešitev prekletstva. Vendar pa njen veseli povratek domov z jušnikom v rokah v gledalcu zasadi globok dvom o pristnosti njene odločitve za družinsko srečo.

Najčudovitejši element predstave je Ellidina kremna obleka, ki pooseblja vse vloge, v katere jo prisiljuje njeno življenje – ona je morska deklica, Lepa Vida, nesrečna nevesta, nesojena mati, neljubeča mačeha in nespretna gospodinja. In hrepenenje. In morje samo.

Jera Krečič

Fotografije: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Naslednja ponovitev: 6. 2. 2020, Veliki oder